Opis

Odmevna knjiga enega najprodornejših nemških filozofov mlajše generacije se loteva unikatnega problema Heglove politične filozofije. Hegel, prislovični filozof totalitete in imanentne odprave protislovij, je v svoji Filozofiji pravice (pa tudi v Filozofiji duha, ki sega v njegovo jensko obdobje) razvil pojem drhali kot obubožane množice, ki se kot neodpravljivi produkt ustroja kapitalistične družbe upira sleherni možni družbeno-ekonomski mediaciji. Drhal tako predstavlja nemara edino neodpravljivo zagato Heglove (ne le politične) filozofije, povrhu še zagato ali nemožnost, ki jo proizvede ta filozofija sama, ki ostaja brez moči spričo svoje lastne konceptualne invencije. Rudova knjiga ni prva razprava o heglovski drhali. Podobno izhodišče najdemo pri Schlomu Avineriju ali Allenu Woodu, a za razliko od teh zgodnejših ter po obsegu in detajlnosti obravnave precej skopih študij, ki drhal obravnavajo kot kurioziteto heglovske filozofije, Rudova knjiga analizira njeno zvezo s celoto heglovskega sistema. Ključna teza knjige je, da drhal predstavlja samo-inducirano mejo heglovske politične filozofije, ki obenem tvori privilegirano točko srečanja med Heglom in Marxom. Marx je konsekventno teoretsko razrešil to singularno zagato heglovske filozofije, v tem ko je znal misliti tisto, kar je pri Heglu ostalo ne(za)misljivo. Ruda tako skrbno analizira razmerje med heglovsko drhaljo in marksovskim proletariatom, ne da bi Marxov koncept reduciral na golo izpeljavo konsekvenc Heglove koncepcije. Knjiga se tako prepričljivo in sveže zoperstavlja utečenim pogledom na razmerje navedenih mislecev ter pokaže na njuno nesluteno bližino, ne da bi se zatekla k novim poenostavitvam in utečenostim.

Izjemno aktualna, izvirna in kompetentna študija, ki bo pritegnila tako neposvečene bralce kot tudi študente ter poznavalce Heglove filozofije in Marxove kritike politične ekonomije. Obenem predstavlja kar najboljši primerek sekundarne literature na temo Heglovega Orisa filozofije pravice.