Opis

Warkovo kompleksno in navdihujoče, mestoma tudi pionirsko delo lahko označimo kot premik od raziskovanja medijskih reprezentacij na ravni vsebine in diskurza k raziskavam medijev in dela kot tehnologije; njegov pristop bi lahko imenovali tehnični ali tehnološki materializem. Rdeča nit študije je vprašanje »Kaj storiti?«, obravnava vprašanja teorije, tehnologije in antropocena (dobe, v kateri je človeško delovanje nepovratno zaznamovalo in spremenilo okoljske procese). Antropocen poskuša misliti s pomočjo Marxovega koncepta »neozdravljive razpoke v povezanosti družbene in z naravnimi zakoni življenja predpisane menjave materije« ter z reafirmacijo tehnološkega uma (vzporedno z Donno Haraway) proti doksi pavšalno kritične humanistične teorije, proti narcističnemu antropocentrizmu, pa naj bo ta še tako kritičen. Posledice antropocena raziskuje skozi zgodbo dveh imperijev, sovjetskega in ameriškega. Zgodovino (od oktobrske revolucije naprej, ki jo vzame kot izziv in iz nje izkoplje skozi zgodovinski razplet obstranjene mislece in ideje), literaturo, umetnost (avantgarda, situacionizem, Andrej Platonov, Kim Stanley Robinson) in družbene boje povezuje kot močne vire za ponovni premislek o svetu. Molekularnost ali manjšinskost Warkovega zastavka je v trditvi, da novost epohe kliče po drugačnih načinih organizacije mišljenja in delovanja, saj je problem same misli organizacijskega značaja. Vsaka filozofija je produkt oblike dela: »Oblike dela producirajo metaforične podaljške samih sebe,