Opis

Knjiga obravnava kulturno politiko vrednotenja in plačevanja kulturnega dela od poznega socializma do danes, v obdobju neoliberalnih reform trga dela. Predstavlja in razčlenjuje vprašanja o specifičnosti dela na področju umetnosti ter o problemu avtonomije umetnosti in njene instrumentalizacije, pojasnjuje genezo prekarnega kulturnega dela kot tudi protislovja in aporije, ki izhajajo iz administracije umetniškega in kulturnega dela, vpetega med socialno državo in neoliberalno ekonomijo. Na podlagi analize zgodovinskih, kulturnopolitičnih in ekonomskih vidikov statusa samozaposlenih v kulturi ter na primerih umetniških dogodkov in praks, ki so v času poznega socializma vzpostavili alternativne modele umetniške produkcije, razpravlja o vzrokih in razlogih za slabe delovne razmere na področju umetnosti ter podčrtuje pomen kulturne politike, ki je pogosto v primežu in postavljena najnižje med prioritetami.

Interdisciplinarno zastavljena študija je prva sistematična analiza delovne zakonodaje na področju umetnosti v socialističnem in posocialističnem obdobju, presega parcialnost časopisnih ali revijalnih razprav o delovnih razmerah in procesu prekarizacije kulturnega dela v Sloveniji. Z razčlenitvijo razlogov, ki vodijo v podplačano umetniško delo, in z zgodovinsko analizo prekarnega dela v Sloveniji predstavlja pomemben prispevek k širši in mednarodni razpravi o problemih dela v sodobnem kapitalizmu ter učinkih prekarizacije delovnih razmerij na področju humanistike in družbenih ved.