Avgust Pavel med Slovenci, Madžari in Avstrijci

Opis

Monografija odpira vprašanje jezikovnih stikov, jezikovnega, literarnega in kulturnega posredništva med Muro in Rabo od Temlinovega prvotiska leta 1715 do začetka druge svetovne vojne. Navezuje se na pravilno reševanje in razumevanje jezikovne politike in jezikovnega načrtovanja v regiji, na položaj slovenskega jezika v Porabju in slovensko-madžarsko-nemško jezikovno stičnost. Evropska jezikovna politika spodbuja učenje tujih jezikov, med njimi vsaj enega sosedskega. To je velik izziv za Slovenijo, ki bo morala bolj odločno reševati vprašanje slovenskega jezika v večjezični skupnosti, predvsem pa zagotoviti pogoje, da angleščina ne bo postala učnijezik v slovenskih šolah in na univerzah; povečati bo potrebno zanimanje za učenje slovenščine v Evropski zvezi. Avgust Pavel je bil predhodnik takega razmišljanja – bil je posrednik med t. i. malima sosedskima jezikoma (slovenščina in madžarščina v stiku z nemščino), med njunima kulturama in literaturama. Slovenska, madžarska in avstrijska javnost ga sprva ni razumela. Pavel je »pred časom« odpiral vprašanje o jezikovni zavesti, spodbujal je premišljeno jezikovno načrtovanje in dejavno jezikovno politiko ter se tako povsem približal najsodobnejšim pogledom na jezik, ki jih je usmerjal v razmišljanja o jezikovni identiteti, normi, zmožnosti in strpnosti. V globalnem jezikovnem, kulturnem in političnem prostoru moramo imeti posrednike, ki skrbijo za Razumno sobivanje med sosedskimi narodi in spodbujajo jezikovni razvoj, ki dolgoročno zagotavlja obstoj t. i. malih jezikov v globalnem svetu. Avgust Pavel je v monografiji prikazan kot eden izmed znamenitih (so)ustvarjalcev naše kulturne dediščine. Prof. dr. Marko Jesenšek